Medtem, ko smo v Državnem zboru razpravljali o »realnem« proračunu, nepremičninskem davku, dvigu dohodnine in zamrznitvi pokojnin, je vlada po izjemno visoki ceni zadolžila Slovenijo za dodatnih 1,5 mrd EUR. Zelo tiho, hitro in skrivnostno. Ne na trgu, ampak za zaprtimi vrati, kjer pogoje diktirajo tisti, ki imajo denar.
Izmed možnih razlogov bom zavestno izločila tistega, ki je povezan s korupcijo in tudi tistega, ki je povezan s popolnim ekonomskim neznanjem. S tem se nabor močno zoži in kot zelo verjeten ostane ta, da za ohranitev aktualne vlade in koaliciije nobena cena ni previsoka. Vlada se dobro zaveda, kakšno je dejansko stanje. Ve, da je proračun nerealen, ve da je bančna luknja večja kot izhaja iz proračunskih številk in ve tudi, da bo resnica slej ali prej prišla na dan. Ampak takrat bo pa res že malo pozno. Zato je dobro, da imamo nekaj na zalogi. To bo vladi omogočilo, da ljudi še naprej zavaja z iluzijo, da lahko brez nadaljevanja reform in gospodarske rasti vzdržujemo enak obseg javne potrošnje in da lahko s privatizacijo še malo počakamo. Plače javnega sektorja bodo varne, v privilegije ne bo treba posegati, državna podjetja bomo še naprej uporabljali za poligon političnih interesov, nekaj denarja bomo preko subvencij usmerili v posebej izbrana podjetja, ostalo gospodarstvo bo že kako preživelo. Ali pa tudi ne.
Odgovorov in pojasnil vlada ne daje. Zato so vprašanja še toliko bolj utemeljena in dvomi še toliko večji. Kaj vendar je vodilo vlado pri tej ekonomsko nelogični potezi? Zakaj to nenadno zadolževanje, če predsednica vlade zagotavlja, da likvidnost države ni problem? Zakaj po tako visoki obrestni meri, če vlada zaupa v svojo ekonomsko politiko, kar bi logično pomenilo, da bo cena našega zadolževanja v naslednjih mesecih padla?
Zakaj se torej zadolžujemo danes, ko denarja (menda) še ne rabimo in zakaj dražje kot vsi okoli nas?
Izmed možnih razlogov bom zavestno izločila tistega, ki je povezan s korupcijo in tudi tistega, ki je povezan s popolnim ekonomskim neznanjem. S tem se nabor močno zoži in kot zelo verjeten ostane ta, da za ohranitev aktualne vlade in koaliciije nobena cena ni previsoka. Vlada se dobro zaveda, kakšno je dejansko stanje. Ve, da je proračun nerealen, ve da je bančna luknja večja kot izhaja iz proračunskih številk in ve tudi, da bo resnica slej ali prej prišla na dan. Ampak takrat bo pa res že malo pozno. Zato je dobro, da imamo nekaj na zalogi. To bo vladi omogočilo, da ljudi še naprej zavaja z iluzijo, da lahko brez nadaljevanja reform in gospodarske rasti vzdržujemo enak obseg javne potrošnje in da lahko s privatizacijo še malo počakamo. Plače javnega sektorja bodo varne, v privilegije ne bo treba posegati, državna podjetja bomo še naprej uporabljali za poligon političnih interesov, nekaj denarja bomo preko subvencij usmerili v posebej izbrana podjetja, ostalo gospodarstvo bo že kako preživelo. Ali pa tudi ne.
Za obresti tega zadnjega »zadolževalskega« podviga, bomo plačali več kot 70 mio EUR na leto, v treh letih več kot 200 mio EUR. Prav žalostno ob tem zveni podatek, da je shema s katero naj bi reševali problem brezposelnosti mladih, in s katero se je predsednica vlade pohvalila nekaj minut pred tem, preden je preslišala vsa vprašanja glede zadolževanja, težka zgolj 9 mio EUR. Drobiž. Ti mladi bodo delali samo za to, da bodo odplačevali obresti.
Zadolževanje na zalogo je izraz globokega nezaupanja vlade v lastno politiko, posledice te škodljive vladne odločitve pa bomo nosili vsi. Zato imamo pravico dobiti odgovore in zahtevati odgovornost.
